O mediacijah

Letos maja smo začeli tudi s pripravami na odprtje pisarne za mirno reševanje sporov ali mediacij.

Dima center tako širi poslovanje na lokalnem nivoju  storitvami, ki jih potrebujejo prebivalci občine Cerknica in širše.

Več o mediacijah v nadaljevanju.
Za več informacij pokličite sodelavko Fani na 041 288003.

Na voljo je tudi predlog za mediacijo, s katerim se začne postopek mediacije.

KAJ JE MEDIACIJA

Mediacija ali poravnavanje, oziroma alternativno izvensodno reševanje sporov med sprtimi udeleženci, je mednarodno uveljavljena metoda mirnega reševanja sporov, ki se nanaša na mnoga področja človekovega dela, življenja in odnosov z ljudmi. Nanaša se lahko na spore med posameznimi fizičnimi osebami oziroma lahko tudi na spore med pravnimi osebami. Postopek mediacije ali poranavanja usmerja nevtralna tretja oseba, to je strokovno usposobljen mediator. Nevtralna tretja oseba – mediator strankam pomaga doseči sporazum, ki razrešuje njihov spor in na novo ureja medsebojna razmerja. Sprti udeleženci se v postopek mediacije vključujejo prostovoljno, z namenom iskanja rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe sprti strani.

Od drugih pogajanj se mediacija razlikuje v tem, da vključuje neodvisno in nepristransko pomoč tretje osebe – mediatorja, ki pomaga strankam spor razrešiti po mirni poti. Od sodnega postopka in arbitražnega postopka pa se mediacija razlikuje v tem, da mediator ne odloča o sporu po vsebini, ampak strankam le pomaga, da lahko po mirni poti med seboj dosežejo sporazum, ki najbolj ustreza njihovim potrebam in interesom.

Končna rešitev spora med strankami utemeljuje svojo pravno naravo na soglasju strank. Sporazum, ki ga stranke dosežejo stopi v veljavo z dnem podpisa, za izpolnjenega pa se smatra z dnem ko je določena obveznost iz sporazuma izpolnjena. Stranke se lahko sporazumejo, da se sporazum o rešitvi spora (ki obsega npr. večjo odškodnino ali drugo pomembno obveznost zavezanca ipd.) sestavi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, poravnave pred sodiščem ali arbitražne odločbe na podlagi poravnave.

Glede na vsebino problematike med udeleženci, je mediacija lahko opravljena tudi le v pogovorni obliki, vse z namenom, da prizadete udeležence pripelje do za njih zadovoljive rešitve ali sporazuma, oziroma do medsebojne pomiritve. Taka oblika mediacije je primerna predvsem v med osebnih odnosih kot tudi v sporih med zaposlenimi.

Vsi podatki, ki izhajajo iz mediacije ali so z njo povezani, so zaupni, razen, če so se stranke sporazumele drugače. Stranke, mediatorji in tretje osebe, ki so sodelovale pri mediaciji, se v sodnem ali drugem podobnem postopku, ne smejo sklicevati na oziroma predložiti dokaze, ki so bili uporabljeni v postopku mediacije. Izjemo od tega pravila določa le zakon in na njem temelječi predpisi.

Prednost mediacije:

Prednost mediacije je v tem, da se stranke v postopek mediacije vključujejo popolnoma prostovoljno. Stranke lahko ohranjajo tudi popoln nadzor nad postopkom in njegovo rešitvijo, saj naj bi doseženi sporazum kar najbolj ustrezal njihovim potrebam in interesom.

Pravda na sodišču je običajno dolgotrajen postopek. Izid rešitve pa je za sprte strani nepredvidljiv. V pravdnem postopku je namreč sodišče omejeno s procesnimi pravili in z dopustnimi pravnimi sredstvi, ki jih mora v postopku upoštevati. Stroški udeležencev v pravdi so lahko veliki, saj se nanašajo na sodne stroške, stroške taks, na stroške izdelave izvedenskih mnenj, zastopanje po odvetnikih in drugo.

Sodni postopek po svoji naravi tudi velikokrat celo poveča stopnjo sovražnosti med udeleženimi strankami in jim s tem otežuje komuniciranje do te mere, da je možnost sporazumne rešitve spora za vedno prekinjena. Mediacija strankam ponuja novo možnost, da s pomočjo zaupanja vredne neodvisne osebe – mediatorja, same sodelujejo pri iskanju razrešitve spora.

V primeru mediacije tudi stranke lahko s pomočjo mediatorja same vplivajo na potek postopka in na hitrost reševanja spora. Od mediacije lahko tudi kadarkoli odstopijo. S pomočjo mediacije lahko udeleženci rešijo del spora ali celoten spor veliko hitreje kot s pravdo. Prednost mediacije je zato v njeni učinkovitosti, nizkih stroških, v visoki stopnji uspešnosti in v rešitvi, ki je sprejemljiva za obe sprte strani.

Madiacija tudi omogoča celovitejšo rešitev spora, medtem ko sodišče v pravdnem postopku odloča samo v okviru tožbenih zahtevkov strank. V postopku mediacije stranke lahko razrešujejo vprašanja, ki so pravno sicer ločena, vendar jih stranke rešujejo skupaj kot vsebinsko povezane (npr. skupaj: tožba za razvezo zakonske zveze, dodelitev otrok, določitev preživnine ter razdelitev skupnega premoženja; skupaj več mejnih in posestnih sporov, več sporov zaradi priposestvovanja, spori o motenju posesti ipd.). V postopku mediacije stranke tako lahko celovito pristopijo k razreševanju ne le enega konkretnega spora, ampak celotnega medsebojno spornega razmerja. Stranke tako lahko sočasno poskušajo razrešiti tudi razmerja, ki niso pravne narave, saj so ravno ta osnovni razlog za nastanek njihovega konflikta. Odprava osnovnega razloga spora med udeleženimi strankami omogoča, da med njimi v bodoče ne bo več prihajalo do sporov.

MEDIATOR

Delo mediatorja opravljajo strokovno usposobljene osebe z dolgoletno prakso na tem področju. Mediator se praviloma pogovarja z vsakim udeležencem posebej, udeleženim nato pomaga, da tvorno sodelujejo pri razreševanju skupnih problemov in iskanju rešitev, ki so v njihovo skupno dobro. Osnovna usmeritev dela mediatorja je v poskusu razumevanja obeh udeleženih sprtih strani. Mediator je neodvisen in nepristranski in skrbi za enakost med strankami, za pravilno izvedbo postopka mediacije in se glede vsebine spora med udeleženci ne opredeljuje. Udeležence vzpodbuja, da aktivno sodelujejo pri skupnem iskanju rešitev in da med seboj dosežejo sporazum. Mediator lahko strankam pomaga pri pogajanjih, pomaga jim opredeliti in pojasniti vsa sporna dejstva in pravna vprašanja, lahko strankam predlaga rešitve, ki pa stranke ne zavezujejo. Mediator tudi sodeluje pri oblikovanju besedila sporazuma o rešitvi spora.

VRSTE MEDIACIJE:

Mediacija je sodobna oblika reševanja sporov, ki se lahko uporablja na mnogih področjih človeškega dela, življenja in odnosov z ljudmi. Mediacija se na primer lahko uporablja na naslednjih področjih:

  • spori med družinskimi člani,
  • spori v primeru dedovanja,
  • družinski medgeneracijski spori in podobno;
  • spori o razdružitvi skupnega premoženja zakoncev oziroma zunajzakonske skupnosti;
  • spori glede preživnine, določitve stikov z otroci,
  • spori glede iskanja skrbništva staršem, ostarelim, in podobno;
  • odškodninski spori v primeru prometnih nezgod;
  • odškodninski spori, katerih zahteva je usmerjena proti povzročitelju škode (in je zadeva lahko tudi predmet civilne tožbe ali obravnave pred kazenskim sodiščem);
  • mejni spori, spori zaradi motenja posesti, med sosedski spori, s ciljem, da se ponovno vzpostavijo porušeni medsebojni odnosi (soposestniki, solastnina ipd.);
  • delovnopravni in civilni spori, s ciljem, da se brez sodelovanja pristojnega sodišča doseže mirno rešitev konflikta med udeleženci;
  • vsi drugi spori iz civilnopravnih razmerij, gospodarskih, delovnih in drugih premoženjskopravnih razmerij v zvezi z zahtevki, s katerimi stranke lahko prosto razpolagajo in se glede njih poravnajo, razen če je s posebnim zakonom za posamezne od teh sporov določeno drugače,
  • spori med učenci, med učitelji in učenci ali med učitelji in starši;
  • v vseh drugih možnih oblikah sporov med fizičnimi in pravnimi osebami, kjer je volja udeležencev, da pridejo do rešitve po mirni poti.