Imate na voljo tri izbire – katero boste izbrali?

Na voljo imate:

[ ] 5 EUR, [ ] 10 EUR, [ ] 20 EUR

Kaj boste izbrali?

Odvisno – če dobite ta znesek, potem je izbira jasna, če ga morate plačati,…. pa ravno ne.

Če morate na primer donirati, oziroma se zavarovati, ali pa naročiti določen izdelek, potem človeški možgani cincajo, tehtajo, izbirajo možnosti.

Najprej definirajmo “področje” razmišljanja.

Če ponudimo stranki, da naj npr. daruje, potem se odloča med doniranjem in nedoniranjem. Torej med DA in NE. To je slabo za nas, saj je verjetnost nakupa takoj prepolovljena. (Od preostale verjetnosti, ki je itak dokaj majhna).

Če ponudimo stranki tri izbire, pa se odloča med manjšim doniranjem in večjim doniranjem. To pomeni, da smo verjetnost odločanja za doniranje vsaj ohranili, saj dajemo več možnosti pozitivne odločitve.

Kaj je pa najlepši del? Kako bi lahko odločitev še bolje utrdili? 

Tako, da pomagamo pri izbiri. Torej označimo, pri katerem znesku največ pridobi. Vendar pozor, ne izbrati največji znesek, saj človeški možgani takoj nasprotujejo, torej razmišljajo očitajoče (“Zakaj bi izbral največji znesek?”), če pa je izbrana nekak optimalna izbira, potem pa se realnost bori s čustvi na način (“Neee, jaz bom izbral manj” ali pa “Neee, hočem še več!”)

To pa je tudi naš namen, kajne?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja