Dima center

Lahko se prijavite na naš RSS vir. / If you're new here, you may want to subscribe to our RSS feed. Hvala za obisk / Thanks for visiting!

V zadnjem letu se je procent direktne pošte, ki potuje neodprta direktno v koš, znižal iz 21% na 15% (Nielsen Media Research). Prav tako so upadle napake v bazah naslovnikov, kjer so podatki popolnoma nepravilni, iz 4% na 0,7% .Čeprav ne poročajo o velikem problemu, ki ponavadi nastane – napake v črkovanju imen in naslovov, ki se potem uporabijo v nazivu naslovnikov direktne pošte. V veliki meri (ocenjujejo na okoli 40%) direktna pošta še vedno vsebuje manjše napake. To je sicer nekaj vsakdanjega, vendar še vedno predstavlja bistvo vašega ugleda, saj ste na ovojnici navedeni kot naslovnik.

Največkrat ostanejo neodprte kuverte raznih finančnih storitev, saj je pri večni že na ovojnici razvidno za kakšno vsebino gre. Podatek o tem izključno velja za direktno pošto B2C, saj je slika pri direktni pošti B2B verjetno nekoliko drugačna.

Alan Thorpe, komercialni in operativni direktor G2 Data Dynamics pravi, da je odziv potrošnikov na direktno pošto preprost: »pošlji mi nekaj kar me zanima ali pa ostani tiho«. To je ponavadi glavni razlog zakaj pošta roma v koš. Vendar to drži za direktno pošto iz katere je razviden povzetek vsebine, še preden jo odprejo. Če je ovojnica preprosta ali ima domiseln slogan, kako naj naslovnik ve zakaj gre?

Seveda je pri tem pomembno, da je naslov pravilen, saj je kar ¾ naslovnikov priznalo, da direktne pošte ne bi odprlo, če bi na ovojnici bil napačen pozdrav ali napaka v imenu in naslovu. Predstavljajte si, da prejmete malo prepozno voščilnico za rojstni dan, ki vsebuje napačno črkovanje vašega imena in napačno sporočilo: »veliko uspeha v novi službi«. Verjetno bi se spraševali ali tej osebi sploh kaj pomenite.

Če povzamemo kateri so glavni razlogi zakaj direktna pošta roma v koš:

• nekatera podjetja mislijo, da je najboljše pošiljati velike količine direktne pošte, pri tem pa pozabijo na seznam naslovnikov. Vendar obstaja dejstvo, da lista naslovnikov, ki smo jo dobili brezplačno, stane več, kot plačljiva lista naslovnikov, če je v njej vsaj 5% napačnih imen ali naslovov (zaradi stroškov poštnine).

• Poceni baze naslovnikov vsebujejo različne skupine ljudi, katere naslovimo z enakim sporočilom. To je vedno napaka, saj ne morete uporabiti isti način komunikacije za na primer 25 letno mater in 55 letnega očeta.

• Rezultati dokazujejo, da naslovniki direktno pošto odprejo in pogledajo v nekaj sekundah, potem pa jo ovržejo ali preberejo kaj več. Bistvo je, da znate pritegniti njihovo pozornost v teh prvih nekaj sekundah.

Ta vikend je bilo v podjetju delavno. Poleg beljenja smo dali nove laminatne plošče. Vse v enem vikendu!

Mojster Andrej pri polaganju.

Trenutna ekipa Dima centra. (Šef je slikal). (Glejte nova tla!!!)

Mladina je danes precej interaktivna. Preko spleta sklepajo nova poznanstva, flirtajo, se ocenjujejo, komunicirajo. Na nek način se skrivajo »pod krinko«, po drugi strani pa se dajo na ogled.

Zato smo šli s Chupa Chups nagradno igro za najstnike (ciljna skupina od 10 - 16 let) on-line tudi mi. Glavno dogajanje se odvija na portalu glasujzame.com, kjer uporabniki portala ustvarijo (ali posodobijo) svoj profil, nanj naložijo vsaj eno fotko na temo Chupa Chups in povabijo prijatelje, da glasujejo zanje!

Čakajo jih super nagrade:

Izbrana fant in dekle, bosta deležna zvezdniške Chupa Chups preobrazbe pod strokovnim vodstvom stilske ekipe TOPSHOP iz Emporiuma, vključno z make up-om in profesionalnim fotografiranjem. Oblačila iz stylinga, nagrajena fant in dekle seveda odneseta s seboj!

Komisija bo podelila še posebne nagrade za posebne zvezde (npr. za simpatičnost, najboljši komentar, najbolj zanimiva pesem, ki spremlja fotografijo…)– 10x Chupa Chups paket presenečenja.

Vabljeni na www.chupachups.si in www.glasujzame.com/chupachups, kjer lahko spremljate potek nagradne igre Chupa Chups - Ti si zvezda, si ogledate fotografije ali skupaj s Chupa Chups praznujete njen 50. rojstni dan!

Po mnenju ameriške raziskovalne firme PEW, moramo razumeti načine, kako ljudje gledajo na novice:

Najprej so tu Net-novičarji (13% populacije) ki gre na splet in prebira novice ter gleda prispevke (na primer na www.24ur.com, www.siol.net).

Tradicionalisti na primer (46%) še vedno gledajo TV, kot glavni vir novic.

Integratorji predstavljajo 23%, ki uporabljajo TV kot glavni vir in tudi druge kanale kot tisk in internet.

Svobodneži, ki predstavljajo 14% populacije, pa jih v polovici primerov novice niti ne zanimajo, polovica pa komaj kaj.

Poleg tega se opazi, da ima večina tradicionalistov srednjo izobrazbo ali manj in so starejši (več kot 52 let). Integratorji so mlajši (44), medtem ko so net-novičarji, pretežno moški, dobro izobraženi in liberalni.

Letos maja smo začeli tudi s pripravami na odprtje pisarne za mirno reševanje sporov ali mediacij.

Dima center tako širi poslovanje na lokalnem nivoju  storitvami, ki jih potrebujejo prebivalci občine Cerknica in širše.

Več o mediacijah v nadaljevanju.
Za več informacij pokličite sodelavko Fani na 041 288003.

Na voljo je tudi predlog za mediacijo, s katerim se začne postopek mediacije.

Read the rest of this entry »

Napovedi na področju novih in spletnih medijev so obetavne in nekoliko zastrašujoče za klasične medije. Vse bolj se uveljavljajo novi mediji, kot so iskalni marketing, socialni mediji, RSS, online video oglasi, … Vendar v veliki večini so podprti s klasičnimi mediji. Raziskava pravi, da podjetja namenjajo 12,9% marketinškega proračuna za nove medije, kar pomeni, da je relativno še veliko rezerve. Kako pa bo v prihodnje?

Razvoj interneta je omogočil, da prehajamo v dobo interaktivnega marketinga, ki omogoča komunikacijo s potrošniki 1:1. Odločitev za nakup v zavesti današnjega potrošnika se začne z iskanjem informacij na internetu in se nadaljuje z zbiranjem mnenj med ostalimi potrošniki preko forumov, blogov in prijateljev. Izvršna direktorica Pristopa, Marjeta Tič Vesel povzema podatke raziskave, ki pravi, da le 14 % ljudi zaupa oglasom, 76 % pa se jih navezuje na mnenja ostalih potrošnikov in prijateljev (konferenca Fanfara, 15.4.2008). Zato podjetja že spremljajo komunikacijo potrošnikov, kjer tudi same spodbudijo “dober glas” o njihovih izdelkih ali storitvah. Preko vplivnih uporabnikov na raznih raznih forumih, blogih in ostalih debatah na internetu. S tem pridobivajo “brezplačno oglaševanje”. Ni pa vselej taka reklama pozitivna. Uporabnik ključavnice Kryptonite je na svojem blogu objavil informacijo, da se ključavnica lahko odklene z navadnim svinčnikom. Ta primer podjetja Kryptonite locks je dokazal, da se lahko negativna izkušnja enega uporabnika, razširi tako hitro, da lahko v enem mesecu ogrozi stanje podjetja na trgu - virusni marketing.

Napovedi za leto 2015 kažejo, da bo internet najbolj razširjen komunikacijski kanal. Na razpolago bo brezplačno in neomejeno vsem. Klasični mediji, kot so časopisi in radio se bodo dostopni le v interaktivni obliki na internetu. Tudi televizija bo le digitalna in bo s tem omogočala uporabniku več izbire kanalov in večje dimenzije uporabnosti. Javni prostori naj bi postali digitalizirani, kar pomeni, da bo možno meriti število pešcev na določenem območju, preko čipov se bodo zapisovale navade potrošnikov, …

Lahko bi rekli, da bodo mediji v prihodnje individualizirani, prilagojeni posamezniku. V prihodnje bo še bolj pomemben obstoj posameznika ali podjetja na internetu. Brendi bodo ustvarjeni in uničeni na internetu, kar se dokazuje že danes preko t.i. virusnega marketinga (McKinsey).

• Sodelovanje v nagradnih igra ne sme biti pogojeno z nakupom.
• Imamo v Sloveniji Zakon o igrah na srečo (ZIS), ki ga v nekaterih točkah uporabimo tudi pri oblikovanju pravil za nagradne igre.
• Je potrebno pri podelitvi nagrad zadostiti davčnim vidikom na podlagi Zakona o dohodnini, Zakona o davku na dodano vrednost, Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakonu o davčnem postopku.
• So iz obdavčitve izvzete vsa darila, ki ne presegajo vrednosti 42 EUR, oziroma, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v istem davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 EUR. Pri tem moramo paziti, da je darilo dostopno vsem pod enakimi pogoji.
• v kolikor darilo ali dobitek presega 42 EUR je potrebno od vrednosti darila oz. dobitka obračunati akontacijo dohodnine v višini 25% njegove bruto vrednosti ter jo plačati in poročati DURS-u. Če je plačilo akontacije manjše ali enako 20 EUR, izplačevalec ne plača akontacije DURS-u, temveč o izplačilu dobitka oz. darila le poroča.
• Za vrednost nagrade se upošteva primerljiva tržna cena nagrade brez popustov.

Priznana predavateljica s področja direktnega marketinga Ruth Stevens, kateri smo lahko prisluhnili tudi v Sloveniji na lanskoletnem mednarodnem kongresu Direkt, je kitajskemu združenju za direktni marketing (HKDMA) predstavila izzive s katerimi se srečujejo v ZDA na področju direktnega marketinga.

V ZDA beležijo povečanje stroškov za direktni marketing, tako za trženje med podjetji, kot pri končnih kupcih. Na trgu B-to-B so se izdatki za direktni marketing povečali za 6,2%, pri direktnem marketingu namenjenemu končnim kupcem pa za 4,4%. Velik problem, ki vpliva na rast direktnega marketinga pri podjetij, je po mnenju Ruth Stevens, premajhna skrb za osveževanje podatkov o strankah. Po izračunih inštituta baz podatkov (t.i. The Data Warehouse Insitute) naj bi ameriškim podjetjem slabe baze podatkov prinašale stroške v višini 600 bilijonov na leto, ki jih podjetja porabijo za pripravo materialov, poštnino in ostale stroške v zvezi z direktnim marketingom. Mesečno bi morali osveževati podatke (4%-6% podatkov) kar bi zmanjšalo izgubo in s tem izboljšali odzivnost naslovnikov.

Ruth Stevens ugotavlja, da direktni marketing preko elektronske pošte ni zanimiv za naslavljanje podjetij, saj jih izpodbija odvečna pošta t.i. spam. Bolj zanesljivo in učinkovito je po njenem mnenju pošiljanje ponudb preko navadne pošte. Vendar pa se pri ponudbah zanimive za podjetja nekatere stvari le niso spremenile. Še vedno najboljše delujejo na odzivnost brezplačne informacije za podjetja, kot so: brezplačni časopisi, analize, raziskave, demo predstavitve in sporočila z 10 nasveti za izboljšanje prodaje. S tem lažje pridobimo pozornost ciljne skupine in posledično zmanjšamo stroške direktne pošte, zaradi večjega odziva.

Povzeto po: Thornton, James. 2008. DM Diary: Trends and issues in global DM. Hong Kong: February 2008.

Podjetja se, današnjih vse bolj konkurenčno zaostrenih razmerah, bojujejo za zvestobo njihovih kupcev. Med njimi ne gre več za razmerje daj – daš, ampak daj – dam, ki stremi k dolgoročnejšemu razmerju med kupcem in podjetjem. V porastu so programi zvestobe s katerimi si podjetja pridobivajo, preko nagrajevanja, popustov in invidivualno oblikovanih ponudb, kupce, ki opravljajo večkratne nakupe z namenom uživanja ugodnosti programa zvestobe.

V Veliki Britaniji kar 41,2% večjih podjetij izvaja programe zvestobe, ki posledično prinašajo večje prihodke podjetju, sicer pa njihovo število še vedno narašča. Po podatkih v zadnjih desetih letih, je njihovo število naraslo kar za 2 in pol krat, če se bo ta trend še nadaljeval, pa lahko pričakujemo, da bodo do leta 2013 imela program zvestobe vsa večja podjetja*.

Kako pa je s programi zvestobe pri nas?

Tudi naša podjetja se še kako zavedajo, da rezultat trženjskih akcij niso le prihodki od prodaje, ampak je pomemben odziv, zadovoljstvo in sprejetje njihovih izdelkov/storitev pri kupcih. Podjetja so spoznala, da je zvesti kupec do sedemkrat donosnejši od novega kupca, zato je graditev dolgoročnega odnosa pomembnejša od poudarjanja blagovne znamke.

O dosedanjih izkušnjah s programi zvestobe in priložnostih v prihodnosti bomo veliko slišali, 19. marca v Ljubljani, na konferenci Dan direktnega marketinga 10, ki ga pripravlja Združenje za direktni marketing. Tema posveta je Klubi zvestobe, zasebnost in varstvo osebnih podatkov. Vse o pravnih vidikih vodenja klubov bodo predstavili g. Poljanec in g. Kunc iz APEK-a ter g. Tomšič iz pisarne Informacijske pooblaščenke, v drugem delu pa bo potekala okrogla miza s praktičnimi izkušnjami, katere bodo predstavili vodje največjih zvestobnih programov pri nas.

* v raziskavo je bilo vključenih 250 največjih podjetij (po prihodkih) iz področij: trgovine, prometa, bančnih kartic, mobilne telefonije, gostinskih storitev in hotelov.

Povzeto po Direct Marketing International Magazine, februar 2008

To drži za člane različnih zvestobnih programov, tako so rezultati raziskave dokazali domneve trgovcev, da lojalnostni programi povečujejo prihodke.

Raziskava je bila opravljena v lanski počitniški sezoni in je pokazala, da so lojalnostni kupci zapravili 14 % več denarja od ostalih kupcev. Delno je to pogojeno tudi z njihovim zaslužkom, saj naj bi prejemali višje mesečne dohodke v primerjavi s povprečjem. To pa jih ne odvrača od lojalnostnih programov, saj jih skoraj polovica uporablja zvestobne kartice pri nakupovanju počitnic. Gre za programe, kjer podjetja nagradijo stranke pri nakupu oziroma pri večjih zneskih nakupov. Tako nakupujemo in zapravimo več, da smo upravičeni do določene nagrade oziroma bonitete.

In na kateri spol najbolj vplivajo zvestobni programi?

To bi uganili tudi brez raziskave – 63 % žensk je vključenih v vsaj en lojalnostni program in 51 % moških. Po ostalih demografskih podatkih pa so ti kupci višje izobraženi in v starosti, ko največ varčujejo, med 30 in 60 leti.

Raziskava je bila sicer opravljena med 722 kupci v ZDA, vendar če primerjamo s Slovenijo je vpliv zvestobnih programov pri nas tudi zelo velik. Čeprav razne klubske oziroma zvestobne kartice polnijo naše denarnice, nas to ne moti, če nam prodajalec s tem upraviči določen popust ob nakupu, nagradi za določen znesek nakupa ali obvešča o določenih novosti, ki so nam zanimive. Gre za win-win razmerje, kjer ima vsak, tako kupec, kot prodajalec, določene koristi. Še vedno pa se morajo podjetja vprašati, »koliko jim je vredna ena stranka in koliko denarja bodo vložili vanjo?«

Povzeto po: www.directmag.com/disciplines/crm/loyalty_members_study/index.html